Gradimo mostove zaupanja!

OTVORITEV MANIFESTACIJE »ROJSTNI DAN BOSNE – DNEVI BOSNE« IN RAZSTAVE »LISTINE BOSANSKIH VLADARJEV IN VLASTELINOV (1189-1461) «

Sobota, 1. oktobra 2022 ob 14. urii, Festivalna dvorana Ljubljana, Vilharjeva cesta 11, Ljubljana, 01.10.2022

OTVORITEV MANIFESTACIJE »ROJSTNI DAN BOSNE – DNEVI BOSNE« IN RAZSTAVE »LISTINE BOSANSKIH VLADARJEV IN VLASTELINOV (1189-1461) «

Manifestacija Rojstni dan Bosne – Dnevi Bosne se pričenja z otvoritvijo razstave »Listine bosanskih vladarjev in vlastelinov (1189-1461)« ter nastopom mladih glasbenikov bosansko-hercegovskih korenin, ki živijo in študirajo v Sloveniji. Ob tej priložnosti bomo dodelili enkratne štipendije nadarjenim študentom umetnosti.

 

Razstava avtorja dr. Enesa Dedića obsega skupno deset listin iz časa bosanskega plemstva in kraljevine, ki zajemajo obdobje skoraj treh stoletij. V okviru te razstave so predstavljene listine bosanskih banov, kraljev in najvidnejše gospode od časa bana Kulina do zadnjega bosanskega kralja Stjepana Tomaševića. Listine so bile napisane v cirilici in latinici, v staroslovanščini in latinščini. V tem kontekstu je še posebej specifična znamenita listina bana Kulina, ki je bila napisana v obeh jezikih in pisavah. V okviru te razstave so prikazane slike originalnih listin, z izjemo listine Kulina bana, ki je prikazana v starejšem prepisu. Vsaka od listin je predstavljena na način, da je prikazana slika listine, izpis vsebine listine in prevod besedila v bosanski jezik. Besedila teh listin govorijo o elementih bosanske državnosti, jeziku, pisavi, državni ureditvi, ozemlju, mejah, gospodarstvu, trgovini oziroma o najpomembnejših državnih interesih. Posebno pozornost vzbujajo listine, ki prikazujejo spremembe ozemeljskega obsega srednjeveške bosanske države. S pomočjo razstavljenih listin je mogoče slediti značilnostim bosanske pismenosti in staroslovanskega jezika, ki so ga takratni bosanski sosedje v 15. stoletju poznali kot bosanski jezik. Izbrane listine sledijo preoblikovanju bosanske države iz banovine v kraljevino, prav ena listina kralja Tvrtka I. pa ponuja odgovore na vrsto vprašanj o preoblikovanju Bosne v kraljevino. Skozi teh deset listin se izkristalizira cela paleta izrazov: od iskrenih izpovedi, preko hladne diplomacije do popolne neiskrenosti. Cilj razstave je približati glasove srednjeveških Bošnjakov v njihovi izvorni obliki. Transkripcija in prevod listin vsem zainteresiranim omogočata, da na podlagi listin bosanskih vladarjev in gospode podajo svojo sodbo o nekaterih dogodkih iz srednjeveške bosanske zgodovine.

 

Vljudno vabljeni.

 

Vstop je prost.

Kontakt